Kakšna je razlika med vinogradom in gozdom by Tina Fabjan is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
Kakšna je razlika med vinogradom in gozdom?
BIOTSKA PESTROST je raznovrstnost živih organizmov in njihovih bivališč na nekem prostoru ali v nekem ekosistemu. Danes poznamo
približno 280.000 rastlinskih in dva milijona živalskih vrst. Znanstveniki vsak dan odkrivajo nove vrste in ocenjujejo, da je mogoče da na
Zemlji živi celo več deset milijonov vrst.
ANTROPOGEN EKOSISTEM ali umetni ekosistemi so tisti, ki jih je ustvaril človek za svojo korist. (npr. sadovnjak, njiva, vinograd).
Človek je že v prazgodovini, ko so nastala prva naselja začel spreminjati naravne ekosisteme in naseljevati sebi koristne sorte rastlin.
Tako je bila ustvarjena prva njiva.
antropogeni in naravni ekosistemi by Tina Fabjan is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
Na sliki je prikazan tipičen sadovnjak. Morda veš katera drevesa so to? To so jablane.
Skozi zgodovino s povečanjem števila ljudi in čimvečji potrebi po hrani smo začeli širiti njive in sadovnjake, ter gojene travnike za živino in tako skrčili naravne ekosisteme.
Umetni ekosistemi so nestabilni, zato jih mora človek vedno vzdrževati. Za primer poglejmo kar domači vrt.
urejanje vrta by Tina Fabjan is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
Delovanje človeka v veliki meri povzroča zmanjševanje biotske pestrosti, ki je v naravnih ekosistemih največja, v antropogenih pa
je odvisna od stopnje vpljiva človeka. Tako je v umetno zasajenemu gozdu, ki se od pravega ne razlikuje preveč biotska pestrost
večja kot v mestu, kjer živi le nekaj vrst živali, ki so se na to življenje prilagodile (npr. golobi, podgane, mravlje). Antropogeni
ekosistemi so torej tudi naselja, kot si pravilno ugotovil že pri prvi nalogi.
Rakuni so v ZDA redni obiskovalci smeti v manjših mestih. V smeteh si iščejo hrano in ustvarjajo bivališča.
Ob Ljubljanici v našem glavnem mestu lahko opaziš nutrije, ki so se privadile mestnega življenja.
Vrane so se naučile trenja orehov, ki jih vržejo na cesto pod avtomobile, da jih te strejo in vrane lahko pojedo sredico.
Primerjava mest by Tina Fabjan is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
Vprašanje: Kakšna je torej razlika med vinogradom in gozdom?
kaj imajo skupnega kit, tiger in močvirska sklednica by Tina Fabjan is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
KAJ IMAJO SKUPNEGA KIT, TIGER IN MOČVIRSKA SKLEDNICA?
Človek spreminja ekosisteme za lastne potrebe na različne načine. V miselnem vzorcu so prikazani štirje načini
človekovega delovanja, ki škoduje okolju. O nekaterih govorijo tudi druga poglavja, ki si jih lahko pogledaš.
Oglej si miselni vzorec.
Ali razumeš vse zapisane besede? Tudi če ne . . . Ne skrbi! Vse boš izvedel_a v nadaljevanju.
Načini vpliva človeka na okolje by Tina Fabjan is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
1. DEGRADACIJA HABITATOV
DEGRADACIJA HABITATOV pomeni znižanje kakovosti habitatov.
Ampak kako pa znižamo kakovost se sprašuješ? Poglej si galerijo slik in razmisli kako smo ljudje spremenili posamezen
habitat.
Vprašanja za pomoč:
-
-
- Kako je zgledal ekosistem pred vplivom človeka?
- Kaj se je spremenilo?
- Kako so se morale pilagoditi živali?
- Kako so se morale prilagositi rastline?
- Je kakšen organizem ki zaradi sprememb ne more več živeti v tem okolju?
-
Viri slik iz galerije so navedeni na koncu te strani.
Izguba habitata pa predstavlja popolno degradacijo ekosistema. Po poročilih na televiziji pogosto poslušamo o krčenju
gozdov, predvsem v tropskih krajih. Zaradi potrebe po prostoru za velike nasade raznovrstnih rastlin krčijo tropski
deževni gozd, ki je dom številnim organizmom.
Na slikah vidimo primer palmovega nasada, ki je namenjeno pridobivanju palmovega olja (srednja slika). Palmovo olje
najdemo v prigrizkih (npr. čipsu in smokiju). Naslednjič poglej na etiketo čipsa če vsebuje palmovo olje (angleško: palm oil).
Ocenjeno je bilo, da zaradi krčenja deževnega gozda dnevno izgubljamo 137 vrst rastlin, živali in insektov, kar pomeni
50.000 vrst na leto. Zaradi krčenja gozdov so ogrožene številne živalske vrste kot so: orangutani, tigri, sloni in
nosorogi.
Slika prikazuje palmovo olje v steklenici, kot izgleda takoj po izdelavi.
Slika prikazuje tropski deževni gozd, kot izgleda brez vpliva človeka.
Če pa se osredotočimo samo na naše okolje pa lahko degradacijo opazimo takoj, ko stopimo iz hiše. Če se sprehodimo
po mestu vidimo ceste, betonirana igrišča, betonirano stugo potoka, itd..
Pa se sprehodimo ob potočku . . .
Naloga: Oglej si interaktivni video o degradaciji potoka.
Degradacija potoka by Tina Fabjan is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
2. ONESNAŽEVANJE
O onesnaževanju si lahko prebereš v poglavju “odpadki”, zato se bomo tukaj osredotočili na nekaj primerov vpliva
onesnaževanja na organizme. Onesnažujemo lahko vodo, zrak in tla z odpadki, strupenimi snovmi, svetlobo in preglasno
glasbo.
Pa najprej poglejmo onesnaževanje s strupenimi snovmi. Verjetno smo že vsi slišali za nesrečo v Černobilu, kajne?
Černobilska nesreča se je zgodila 26. 4. 1986, posledice pa se vidijo še danes. Na sliki lahko vidiš mesto Pripyat,
katerega prebivalci so se morali zaradi te nesreče in ogromnih vrednosti sevanja izseliti. Za seboj so pustili vse svoje
stvari, nekateri celo domače živali.
Mesto je še vedno zapuščeno, za izjemo nekaj hotelov, v
katerih živijo delavci, ki že desetletja pomagajo sanirati
nastalo škodo. Kot zanimivost si lahko z dovoljenjem
staršev ogledaš serijo Černobil, ki je bila posneta po
resničnih dogodkih.
V Sloveniji imamo tudi svojo jedrsko elektrarno Krško o
kateri si lahko prebereš na njihovi spletni strani.
Drug primer onesnaževanja, ki pa je bolj aktualen zaradi velike količine odpadkov, ki jih še vedno odlagamo v okolje pa je
plastika v oceanih. Tudi o tem se veliko sliši po televiziji, a si neznamo predstavljati o kakšni količini odpadkov pravzaprav
govorimo. Projekt “Ocean Cleanup” je samo v letu 2022 iz oceanov in rek pobrealo več kot 2.000.000 kg smeti.
Zaradi plastike in mikroplastike v morjih trpijo vse morske živali, med njimi tudi največji sesalec na svetu – kit.
E X P e r i m e n t !
Tukaj imaš navodila za izdelavo vrečke iz mikroplastike. Vse sestavine lako najdeš doma. Pred izvedbo se posvetuj s
starši. Predvsem pa uživaj!
ustvari svojo bio-razgradljivo vrečko by Tina Fabjan is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
3. INTENZIVNO KMETIJSTVO
Intenzivno kmetijstvo je tako kot izsekavanje gozdov
posledica potreb človeške populacije po hrani. Prevelika
obraba tal zaradi kemtijstva povzroča erozijo oziroma
osiromašenje tal. Stroji, ki jih uporabljajo velike kmetije
uporabljajo fosilna goriva, za gnojenje uporabljajo
kemična (umetna) gnojila, ki, onesnažujejo vodo. Za
uničevanje škodljivcev na pridelkih uporabljajo pesticide,
ki tudi onesnažujejo tla in vodo. Porabljajo pa tudi zelo
velike količine vode za zalivanje. Prežvekovalci, ki jih
gojijo za meso ali mleko pa oddajajo velike količine
metana.
4. VNOS TUJERODNIH INVAZIVNIH VRST
Tujerodne invazivne vrste štejemo kot eno največjih groženj pri ocenjevanju upadanja biotske pestrosti na svetu. Po
ocenah ogroženosti biotske pestrosti je vnos tujerodnih vrst najpomembnejši razlog za izumiranje organizmov, saj kar
4/10 nedavno izumrlih vrst pripisujejo tujerodnim vrstam.
Gre za vrste, ki so lahko le s človekovo pomočjo prispele na novo območje in se tam tako udomačile, da s svojim
širjenjem povzročajo očitne spremembe v zgradbi ali delovanju tamkajšnjih naravnih ekosistemov.
Problematika je tekmovanje/kompeticija z domorodnimi/našimi/AVTOHTONIMI vrstami in preveliko razseljevanje teh
organizmov na našem območju. Želve rdečevratke, ki se jih je dalo kupiti v trgovini za male živali so ljudje spuščali v
naravo (ob potoke in jezera) zaradi njihove velikosti ali zato ker so se jih naveličali. Te želve so precej agresivne in naši
AVTOHTONI vrsti želve – močvirski sklednici kradejo ozemlje in hrano.
Naloga: Kot zanimivost klikni na gumb spodaj in si poglej seznam invazivnih vrst, ki jih najdemo v sloveniji. Zagotovo boš katero prepoznal tudi v svoji
okolici ali na sprehodu.
Vprašanje: Znaš zdaj povedati kaj imajo skupnega kit, tiger in močvirska sklednica?
Viri slik iz galerije pod nalogo o degradaciji habitatov: