KAJ JE ONESNAŽEVANJE?
Onesnaževanje je posreden ali neposreden vnos snovi v okolje, ki ogroža živa bitja.
Ločimo več vrst onesnaženja, kot so onesnaževanje voda, onesnaževanje zraka in onesnaževanje tal. Te si bomo v nadaljevanju tudi podrobneje ogledali.
Med vrste onesnaženja prav tako uvrščamo še onesnaženje s hrupom, svetlobno onesnaženje in toplotno onesnaženje.
1. VZROKI ONESNAŽEVANJA PRSTI
Najpogostejši dejavniki, ki onesnažujejo prst so kmetijstvo (kjer za boljšo pridelavo željenih kmetijskih kulturnih rastlin uporabljamo številne pesticide), industrija (predvsem problematični so njeni izpusti), promet in izpušni plini, uničevanje kmetijskih in gozdnih površin zaradi gradnje domov, trgovskih centrov…, nevarna izlitja tekočin, ki pronicajo v zemljo in posledično tudi v podtalnico. Prav tako so zelo problematična divja odlagališča odpadkov in njihovo zakopavanje, gradnja termoelektrarn in njeni izpušni plini, ter seveda plastika.
Illegal dump environmental damage by Gábor Szakács is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
2. POSLEDICE
Climate Change Climate Drought by andreas160578 (pixabay.com) is marked with CC0 1.0
Onesnaževanje prsti se kaže predvsem v onesnaženosti podtalnice in manj rodovitni prsti. Posledično se tudi rastline manj razvijajo in slabše rastejo.
3. ZAKAJ MORAJO BITI TLA ČISTA?
Tla morajo biti čista, zato da, da lahko pridelamo zdravo hrano, pijemo čisto vodo in živimo v čistem in zdravem okolju.
Nature Landscape Field by shogun (pixabay.com) is marked with CC0 1.0
4. KAKO BI LAHKO ZMANJŠALI ONESNAŽEVANJE?
Onesnaževanje bi lahko zmanjšali z uporabo domačega ali ekološkega škropiva, ter odgovorim ravnanjem s plastiko in nevarnimi odpadki. Slednje je potrebno odpeljati v zbirne centre namesto na divja odlagališča.
Razmisli by Ines Bejek is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
ONESNAŽEVANJE VODE
Water Waterfall Hamburg by 2966152 (pixabay.com) is marked with CC0 1.0
1. VZROKI
Water Polluted Plastic by tkremmel (pixabay.com) is marked with CC0 1.0
Vodo v rekah, jezerih in morjih najpogosteje onesnažuje plastika, ki pride v vodo v velikih in majhnih kosih. Slednje je imenovana mikroplastika. Mikroplastika pride v vodo s pranjem tekstila, uporabo izdelkov za osebno nego, razpadanjem večjih kosov plastike… Mikroplastika se kopiči v želodcu živali, zato le te ne morejo več jesti in posledčno zaradi lakote poginejo. Vodo pa onesnažujejo tudi mešana kanalizacija, industrijski izpusti odpadnih voda, pesticidi, ki se izpirajo v podtalnico, različna pralna sredsta, ter ekološke nesreče.
Med izlitjem nafte na ploščadi Deepwater horizon v letu 2010 se je razlilo približno pol milijona ton nafte. To je količina, ki jo lahko natovorita dva velika tankerja. To razlitje nafte je onesnažilo vodno površino v velikosti skoraj devetih površin Slovenije. Razlita nafta je ogrozila na tisoče tam živečih vrst živih bitij, predvsem rib, mehkužcev in ptic.
Razlitje nafte poškoduje živa bitja v vodi in ob njej. Z nafto se prepoji perje ptice, ki bi brez človekove pomoči poginila.
2. POSLEDICE
Posledice, ki jih tako ravnanje z vodo prinese so, da si uničujemo okolje v katerem živimo, hkrati pa se tudi zastrupljamo, saj zaužijemo pesticide, ki pronicajo v podtalnico, jemo morske živali, ki so napolnjene z mikroplastiko, imamo slabše pridelke… Poleg človeka pa trpijo tudi živali, bodisi ker uničujemo njihov habitat bodisi s tem, ko se ujamejo v plastične odpadke v vodi, plastiko pojejo, popijejo strupeno vodo ali pa se ujamejo v plasti razlitih tekočin, ki so se razlile v ekološki nesreči.
Closeup Destruction Desertification by kalmankovats (pixabay.com) is marked with CC0 1.0
3. KAKO BI LAHKO ZMANJŠALI ONESNAŽEVANJE?
Razmisli by Ines Bejek is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
Sami bi lahko onesanževanje zmanjšali tako, da bi pravilno sortirali odpadke in jih odlagali na za to predvedena mesta (ne na divja odlagališča, kjer se lahko spirajo strupene snovi v podtalnico ampak v centre za zbiranje odpadkov, ostale smeti pa v za to predvidene koše za smeti).
E X P e r i m e n t !
4. RAZIŠČIMO, KAKO BI LAHKO POMAGALI ŽIVALIM, KI SO SE UJELE V RAZLITO NAFTO 
(povzeto po Ferk Savec, V. (2019). Čiščenje naftnega madeža.)
KAJ POTREBUJEMO?
Potrebujemo 5 plastičnih lončkov, bučno olje, vato, cedilo, žlico, žagovino, stiropor, riž in ovsene kosmiče.
Če česar nimaš doma, nikar ne skrbi. Tisto preprosto izpusti.
KAJ JE NAŠA NALOGA?
Naša naloga je, da raziščemo s katero snovjo bi najbolj odstranili bučno olje, ki ga bomo uporabili namesto nafte, s površja vode.
KAKO BOMO TO NAREDILI?
1) V 5 plastičnih lončkov nalijemo približno 200 ml vode in v vsaki lonček dodamo 12 kapljic bučnega olja.
2) V vsaki lonček damo po eno izbrano sredstvo (vato, stiropor, žagovino, riž, ovsene kosmiče), tako, da z njim prekrijemo oljni madež.
3) Počakamo 1 minuto, nato pa s pomočjo cedila ali žlice odstranimo izbrana sredstva iz lončka.
4) Ocenimo količino preostalega oljnega madeža na površini lončka in opažanja zapišemo v tabelo.
TABELA, KAMOR VPISUJ SVOJE REZULTATE
MOJA TABELA Z REZULTATI
Rezultati eksperimentalnega dela by Ines Bejek is licensed under CC BY-NC-ND 4.0
ONESNAŽEVANJE ZRAKA
1. VZROKI
Zrak lahko onesnažujemo na različne načine. Za večino načinov onesnaževanja zraka je odgovoren človek, saj ga lahko onesnažuje s kmetijstvom, proizvodnjo energije, prometom, divjimi odlagališči, premogovništvom… Zrak pa lahko onesnažujejo oziroma slabšajo njegovo kakovost tudi pojavi na katere človek nima neposrednega pliva. Taka načina sta puščavski vihar in vulkanski izbruh.
2. POSLEDICE
Če onesnažujemo zrak, se moramo soočiti s posledicami, ki jih naše dejanje prinaša. Onesnaženje zraka se kaže v globalnem segrevanju Zemlje, kislem dežju, podnebnih spremembah, ozonski luknji, smogu in trdnih delcih v ozračju in tudi v obolelosti dihal.
Dying Tree Dead Wood Dead Plant by alegria2014 (pixabay.com) is marked with CC0 1.0
3. KAKO BI LAHKO ZMANJŠALI ONESNAŽEVANJE?
Bike Bicycle Two Wheels by 2204574 (pixabay.com) is marked with CC0 1.0
Onesnaževanje zraka bi lahko zmanjšali, če bi namesto avta uporabili kolo ali šli peš, če bi uporabili javni prevoz ali električni avto. Prav tko bi lahko namesto kurjenja na drva izbrali električno kurjavo, energijo iz sončnih elektrarn ali vetrnih elektrarn.
Razmisli by Ines Bejek is licensed under CC BY-NC-SA 4.0